HDR fotografija

Ker dinamičnega razpona pri digitalnih fotoaparatih pravzaprav skoraj ne poznamo, se je pojavila tehnika HDR. Kratica pomeni High Dynamic Range ali po slovensko visok dinamični razpon. Gre za to, da več različno osvetljenih slik združimo v eno. S tem dosežemo enakomerno osvetlitev vseh predelov slike. Slika lahko s tem pridobi tudi na svoji dramatičnosti.

Večkrat, ko fotografiramo pokrajino, se nam bo zgodilo, da bo nebo pravilno osvetljeno, tla pa podosvetljena in obratno.

Pravilno osvetljena tla

Pravilno osvetljeno nebo

Te težave rešujemo s postprodukcijo - slike obdelamo. Manjše korekcije dobro opravimo s krivuljo (curves), ki jo najdemo v priljubljenem programu za obdelavo slik. Priporočeno je tudi zajemanje v RAW formatu, da lahko opravljamo večje korekcije brez večjih izgub.

Lahko pa tvorimo HDR, ki pa je sicer zamudna tehnika. Fotoaparat postavimo na stojalo in zajamemo več različno osvetljenih slik (nekateri fotoaparati podpirajo exposure bracketing, ki nam to olajša). Lahko pa kasneje na računalniku razvijemo iz enega RAW fileta razvijemo različno osvetljene slike. Dokler smo sliko zajeli pri nizki občutljivosti ISO, je to kar uspešno. Ko pa je enkrat ISO višji, se hitro zgodi, da skupaj z ekspozicijo tudi močno povečamo šum.

Različno osvetljene slike uvozimo v ustrezen program, ki nam jih bo ustrezno prežvečil in izpljunil rezultat. Po blažjih tonskih popravkih lahko dosežemo presenetljive rezultate. Ta program je lahko Photoshop, ki meni pri HDR fotkah ne da dobrega rezultata. Raje uporabljam Photomatix, ki se mi zdi res super. Za redke primere je metoda the best. Da bi pa iz vseh delal HDR, pa bi bilo zamudno. Zaenkrat so tule moji trije primeri HDR fotk, vsi so razviti iz enega RAW fileta.

Osamljena golota

Pod okriljem drevesa
Dinamičnih 17mm